Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD). Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Bolezen se v vinogradih lahko zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus), ki prenaša fitoplazmo z okuženih na zdrave trte. Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni trte je ključnega pomena odstranjevanje okuženih trt v žariščih okužbe in pravočasno zatiranje ameriškega škržatka. 

Ameriškega škržatka je treba zatirati v skladu z napovedjo službe za varstvo rastlin in Načrtom ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice, obvezno je v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice. Razmejeno območje sestavljajo žariša okužbe in varnovalni pas. Žarišče okužbe obsega površino okrog ene ali več okuženih trt, vključno z okuženimi trtami, v katerih je bila z diagnostično preiskavo ugotovljena FD; določeno je s pravokotnimi koordinatami v metrih, v njem pa se izvajajo fitosanitarni ukrepi izkoreninjenja FD. Varovalni pas pa je neokuženo območje okrog žarišča okužbe in zajema pas najmanj 5 km. Zaradi številnih najdb zlate trsne rumenice v vseh vinorodnih deželah v preteklih letih je v razmejeno območje sedaj vključenih večina vinogradov na Primorskem, Dolenjskem, v Beli Krajini, Posavju, na Štajerskem in v Prekmurju in je določeno z mejami občin, zajema pa vse vinorodne dežele v Sloveniji.

Bolezenska znamenja zlate trsne rumenice se na trti pričnejo pojavljati kmalu po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Če opazite sumljiva bolezenska znamenja na vinski trti, pokličite strokovnjaka na eno od ustanov službe za varstvo rastlin ali fitosanitarnega inšpektorja ali na UVHVVR.

Zaradi novih najdb zlate trsne rumenice v letu 2014 so bila z odločbo UVHVVR o določitvi razmejenih območij dne 23. decembra 2014 določena nova žarišča okužbe na Dolenjskem (Tolsti vrh 1, 2 in 3 in Hotavlje), na Štajerskem (Sveta Trojica in Zbigovci) in vSlovenski Istri (Dragonja). Ker v nekaterih žariščih okužbe v zadnjih letih z laboratorijskim testiranjem ni bila potrjena okužba z zlato trsno rumenico ali pa gre v njih le za manjše število trt z bolezenskimi znamenji, so bila ta žarišča zmanjšana.

V slovenskih vinogradih sta bila doslej ugotovljena dva tipa trsnih rumenic: rumenica počrnelosti lesa (Bois noir - BN), ki je pri nas navzoča že destletja, in karantenska zlata trsna rumenica (Flavescence doree - FD). Slednja je uvrščena na seznam škodljivih organizmov II.A.II z za trto Vitis. Obeh rumenic med seboj ni mogoče ločiti brez laboratorijske analize.

Poleg trte sta gostitelj za fitoplazmo FD tudi navadni srobot (Clematis vitalba) ter črna jelša (Alnus glutinosa), s teh rastlin se lahko FD naključno prenese na trto s pomočjo žuželčjih prenašalcev. Zato je obvezno odstranjevanje navadnega srobota v trsnicah, matičnjakih in matičnih vinogradih ter njihovi okolici, priporočljivo pa ga je odstraniti tudi iz vinogradov za pridelavo grozda in njihove okolice.

VEČ LAHKO PREBERETE TU